Kako naj delujemo, ko nam ne gre?

Vprašanje:
KAKO NAJ DELUJEMO V ŽIVLJENJU TAKRAT, KO NAM NE GRE?

Odgovor:
Jaz sem nadangel Mihael, objemam te s svojo ljubečo prisotnostjo.
S svojo veličino. S svojim obiljem. S svojim sočutjem te popolnoma objemam.
Odpiraj svoje srce. Z ljubečo energijo sežem v tvoje srce.
Božam tvoje srce. S sočutjem te objemam. Začuti mojo ljubečo energijo.
Začuti mojo veličastno energijo. Veličastno prisotnost, ljubečo, ljubečo prisotnost.
Začuti mojo svilnato prisotnost. Kot nežna meglica prehajam čez tvoje bitje in te božam.
Pozdravljam te. Občudujem te.

Sprostitev, sprostitev. Potrebna je velika sprostitev.
Izdih, odvrzi to breme. Odvrzi. Odvrzi vsa pričakovanja.
Predaj se v božje roke. Predaj se, odpri srce, skoči v to neznano.
Predaj vsa pričakovanja. Predaj se v hvaležnost, v popolno hvaležnost. V to božansko srce.
Začuti popolno hvaležnost, kako te božansko srce podpira, sije čez tebe, se preliva čez tebe.
Začuti to hvaležnost. In ko si v tej hvaležnosti, ko si v tej sijoči prisotnosti, ni pomembno, ali ti gre, ali ne gre.
Pomembno je, ali čutiš to ljubezen, ali čutiš to hvaležnost.

Ne bodi strog do sebe. Odpusti sebi. Lahko ti gre, ali pa ne gre, odpusti si to.
Ne bodi trd do sebe. Občuti sočutje, s sočutjem se objemi.
Sprejmi to mehkobo. Masiraj svoje telo, vtri jo v vse pore svojega telesa, svojega bitja.
Občuti hvaležnost, samo da si. Da lahko to poskušaš, da si tukaj, v tem trenutku.
Da si tukaj in zdaj. Bodi tukaj in zdaj. Samo tukaj in zdaj.
Nikamor se ti ne mudi, nikamor ne hitiš, nikamor ne greš, nikamor to ne vodi.
Prisotnost tukaj in zdaj, hvaležnost. Popolna hvaležnost in odprtost.

Sijoče bitje se razprostira in je hvaležno za ta trenutek.
Samo ta trenutek je, ničesar drugega ni. Vse kar je, je ta trenutek.
Ničesar ni bilo prej, ničesar ni potem. Samo ta trenutek. Sijoča prisotnost tega trenutka.
Bodi hvaležen za ta trenutek, da si. Si, si v tem trenutku.
Zavedaj se, da ni ničesar drugega, razen tega trenutka.
V tem trenutku lahko izbiraš popolno hvaležnost, ali pa obtičiš v uporu.
V svojem uporu, v trmastem vztrajanju v nečem, kar bi moralo biti, pa ni.
Ne izberi tega, nikoli ne izberi tega, kar ni. Vedno izberi to, kar je.
To, kar je, kar je v tem trenutku. Sijočo prisotnost tega trenutka.
In hvaležnost, popolna hvaležnost. Hvaležnost.

Sijoče srce, hvaležno srce razprostiraj v brezmejnost tega trenutka.
Občuti neskončnost tega trenutka. Nobenih meja ni.
Lahko se razprostiraš v neskončnost tega trenutka.
Nikamor ne greš, nikamor ne hitiš. Si v svoji sijoči prisotnosti.
Bodi popolnoma to, kar si, kar si. Ničesar drugega.
Božansko bitje v prisotnosti tega trenutka. Hvaležnost, hvaležnost.

In potem te bo zaobjela božanska hvaležnost in božanska prisotnost.
In vse, kar se mora zgoditi, se bo zgodilo. Kar se mora odpreti, se bo odprlo.
Bodi hvaležen in popolnoma predan v božje roke. Popolnoma predan.
Voljan, popolnoma mehek. Brez upora, nobenega upora.
Nobenega upora do tega, kar je, do tega božanskega trenutka, do te blaženosti, prisotnosti v tem trenutku.
Nobenega upora. Pretočnost, pretočnost in sama mehkoba. Mehkoba, mehkoba.

Odpiranje, razprostiranje. Celotna glava postaja vse večja in se odpira v tej božanski prisotnosti.
Brezmejnost. Brezmejnost. Nobene napetosti. Ničesar ni, kar bi omejevalo neskončnost tega trenutka.
Nobene omejitve, občuti to svobodo, to popolno svobodo. Svoboda, popolna svoboda. Brezmejnost.
Ostani v tej pretočnosti, lahko odložiš svoje breme. Breme tega, kar želiš doseči v tem trenutku.

V tej hvaležnosti prosi božansko bitje, naj deli s teboj svoje darove. In samo odpiraj srce.
Kot nežna meglica, kot vlaga, kot rahel dež se steka v tvoje bitje ta prisotnost.
To božansko lesketanje, božanski darovi.
In potem se odpira, tvoje bitje se odpira in prejema to, kot rahlo meglico srka vase.
Nikamor se ne gani, tu bodi. V tej prisotnosti, v tem srkanju božanskega nektarja.
Predaj vse v božje roke. Občuti svojo božansko naravo.

Občuti votlo strukturo tega, kar misliš, da si, tega, kar želiš doseči.
Občuti, kako se vse to sesuva v prah. Prah, prah si, samo prah. Prah v božjih rokah.
Ponižnost, ponižnost, hvaležnost, neskončnost tega trenutka.
Neskončno razprostiranje, kot v velikem poku si začetek novega vesolja.
Novo vesolje, ti si vesolje, novo vesolje.
Razprostiraš se v velikem poku v brezmejnost, neskončnost tega trenutka.
Občuti to veličino. Občuti to popolno lepoto.

Samo prah si, prah, božanski prah, lesketajoč se.
Vsak delček tega prahu je lesketajoča se zvezda.
Občutiš lahko, kako je ta prah sam svetlobna meglica, ki se sedaj dviguje v božansko.
In je božansko. Ta prah so zvezde, ki naseljujejo novo vesolje. Ti si vesolje, ti si celotno vesolje.
Razprostiraš se v tem velikem poku nastajajočega vesolja.
Občuti to popolnost, popolnost, hvaležnost za to popolnost.

In kako oddaljeno se zdi, neke oddaljene sanje, da si nekaj želel doseči.
Občuti raje to popolnost in to razprostiranje.
Vračaj se v to hvaležnost, nikoli ne zapusti te hvaležnosti.
To naj postane tvoj dom. Bivaj v svojem srcu, tvoje srce naj bo tvoj dom.
Tam domuje hvaležnost. Nobene napetosti ni tam, nobene napetosti.
Ničesar ni treba doseči. Hvaležno, odprto srce.

Jaz sem neskončnost. Ponovi to, začuti, začuti v vsem svojem bitju.
Jaz sem neskončnost. Jaz sem vse, kar je. Jaz sem ta trenutek. Popolnost tega trenutka.
In božanska bitja in angeli bodo prišli k tebi in te objeli in se ti poklonili.
V ljubezni, sočutju, v občudovanju tvoje ljubezni.
In potem začutiš to prisotnost in žarenje te ljubezni.

Jaz, nadangel Mihael, te objemam s svojo ljubečo energijo.

(kanaliziral: Primož)